Ščepec sanjarjenja

Kaj vse vržeš v kotel kreative? Svoje ideje, osebnost, delavnost in ščepec sanjarjenja.

Sanjači, hm? To smo bojda kreativci in artisti. Ah, nebroji kolikokrat smo od ta starih, prfoksov, družbe in pretesno zašitih sistemov slišali, da smo eni navadni zbluzeni sanjači, lenuhi, idealisti in utopiki.

Bljaki! Ne verjamem zafrustriranim ljudem, ki so svoje sanje utopili v šnopsu ali zadavili s pravili, ki si jih je izmislil nekdo drug. Ne verjamem, da je s prizmo, čez katero vidim svet tudi lep, kaj narobe.

Najprej en izsek pesmice, ki jo Emma Stone poje v filmu La La Land:

“A bit of madness is key

To give us new colors to see

Who knows where it will lead us?

And that’s why they need us

So bring on the rebels

The ripples from pebbles

The painters, and poets, and plays

And here’s to the fools who dream

Crazy as they may seem

Here’s to the hearts that break

Here’s to the mess we make”

Nazaj k ščepcu sanjarjenja. Brez domišljije in kreative ljudje kot vrsta sploh ne bi preživeli. A štekaš, nič ni narobe s tabo, če si sanjač. To je super moč nas, artističnih dušic.

Je pa še ena plat sanjrajenja. Zahvala za to informacijo gre moji ljubi Katarini, ki zna na lajf pogledat s terapevtskega zornega kota. Enkrat sem ji razlagala, kako pogosto se zalotim med sanjarjenjem. Ko mi svet ne diši, se zaprem v svoj La La Land. Pa mi reče: “A veš, kdo se (pre)pogosto zateka v sanjarjenje? Tisti, ki smo kot otroci imeli strogo vzgojo, pa nismo zmogli svojih artističnih nagnjenj in uporništva drugače živeti, kot v svojih sanjarijah.Well, that’s when it hit me!

Kreativci smo sicer vsi po vrsti sanjavi, ker brez naših bogatih domišljijskih svetov ne bi mogli ustvarjati. Ampak ima ta kovanec še eno plat – beg pred svetom. No, se prav nič ne čudim, da približno 27x na dan želimo zbežat od sveta.

Dejstvo je, da kreativci in svobodnjaki nimamo kaj iskati v rigidnih sistemih. To je za nas, kot bi nam vsak dan na živo pulili nohte s prstov. Sej poznaš ta feeling, ko se ti zdi, da si obkrožen s samimi zombiji, hm?

Upor ne bo ta prava rešitev, ker nam pobere čisto preveč kreativne energije. To pa rabimo za ustvarjanje. Zato je bolje, da si nasanjamo svoj svet in ščepce arta kdaj vržemo še v kotel koga drugega, ne samo v svojega. Pa da ugotovimo, kako svoje La La Lande uporabljat koristno. Zase sem mnenja, da me je lajf obdaril s kombinacijo sanjavosti in žilice za pisanje z namenom – da pišem, itak! That’s my superpower after all.

Za začetek se bo treba nehat skrivat. Ker jaz se v Sloveniji še vedno počutim, kot da večina kreativcev tiči doma pod mizo in kraca na papir v temi – ker bohnedaj, da bi kdo videl, kaj počnemo. Ej, če boš ti pokazal/a svoje delo, si bo upal še kdo. Če ti poveš, o čem sanjariš, bo še nekdo ugotovil, da ni treščen, ampak čist kulsko razmišlja. Step by step se potem tudi sistem začne rahljati – ker ga ustvarjamo vsi mi. Ne, nimam nobenih aktivističnih ambicij. Sam ful bi bilo fino, če bi več vas, artistov, stopilo iz sence in prišlo na sonce pokazat, kaj ustvarjate.

PS: sej veš – Sam greš! 🙂

Živa

Nastajanje vsebine lahko kadarkoli podpreš s prostovoljnim prispevkom preko linka spodaj. Sam greš je namreč plac za inspiracijo, ne pa reklamni oglasnik. In tak želim, da tudi ostane.

paypal.me/giaziva