Hustle na off

Hustlerji so kao kralji.

Cele trume mladih in starih kreativcev jim ljubi nuge.

Uf, v prvih vrstah so tisti, ki na ves glas trobijo “6 figure business!” 

Pa motivatorji, za katere se je treba resno vprašat, kaj je njihov ta prav motiv. Ker zame so bolj (poljubna doza megle)-atorji, ker motivi so vprašljivi.

Hustle, hustle baby! Cel Instić je poln te mrhovinarske mentalitete. 

In ja, še par let nazaj sem jih gledala z zanimanjem. “Waw, keri carji! Jst bom tut uspešna!” Haha! 

Dokler me ni ta jeben hustle pripeljal do roba izgube zdrave pameti. Resno. Ko si v stanjih pred burn-outom, res ne veš, kok je še do njega. Sam neki ne štima. Neki hudoooo ne štima, to čutš v celem telesu. Čutš, ker se ti roke tresejo. Ker te po trebuhu zvija. Ker te ponoči zbujajo ostre bolečine v želodcu. 

Ker lahko spiješ 5 kav, 3 matche in se nažreš črne čokolade, da ti že čez ušesa gleda, pa še zmeri ne zmoreš obdržat oči odprtih. Ponoči pa ne spiš, ker – spanje je za pičke, al kaj že pravijo? 

Predvsem pa neki čudnega čutiš v srcu, za katerega se zdi, da cele dneve toči krokodilje solze.

Pa sem ga enkrat vprašala – srce, namreč. Pa dobr, model, koji ti kurac? Sej delava. Sej ustvarjava hude stvari. Sej sva na pravi poti, a nisva? Verjetno bi me srce v tistem momentu, če bi me zmoglo, tako lopnilo čez kepo, da bi mogla na urgenco ravnat zlomljen nos. 

Veš kaj v tej zgodbici ne štima? NIČ! Faking nič! Čigave jebene sanje pa zasleduješ? 

Z uspehom ni nič narobe. Ampak, kaj je zate sploh uspeh? Pa s 6 mestnimi zaslužki je tudi vse lepo in prav. Ampak za kakšno ceno? Preko čigavega trupla? Svojega itak, razen če hodiš po drugih.

A poznaš tole od Azre: “Standard je pokvario ljude. Jedu govna i sanjare.” 

No, to. Res je. Preden me začneš lovit z vilami in motiko, beri dalje. Nisva še končala.

Ljudje smo od nekdaj stremeli k boljšemu življenju. Tko je zmeri blo in tko zmeri bo (Murat & Jose). 

Želet si uspeha, trdo delat zanj, se ne pustit jebat v glavo in verjet v boljši lajf – temu se reče pozitivna ambicioznost. In res je, vsakemu lahko rata, ni pa res, da mora vsak za to enako delat. 

Sori, ampak če mislš, da je teb bedno u lajfu, ker še nimaš vile z bazenom, si pa odraščal/a v izobraženi familiji, si bele polti in nimaš hujših gibalnih motenj si PRIVILEGIRAN/A! 

Preberi še enkrat. 

Privilegirani smo že zarad barve kože – kar je za moje pojme sicer katastrofa, je pa dejstvo. Privilegirani smo, ker smo Evropejci (še ena katastrofa, ker je kolonialna Evropa zrasla na ropanju drugih delov sveta). Privilegirani smo, ker imamo zastonj izobrazbo (pa čeprav ni tok fancy kot kje drugje).

Seveda naša privilegiranost še ne pomeni, da živimo v raju. Običajno smo bolj sužnji – kar izberemo prostovoljno. Med drugim tudi sužnji miselnosti, ki sploh niso naše ampak nam jih nekdo ves čas trpa u mozag. Kot na primer hustle mentaliteto. 

Američani, kjer je valilnica teh puhlih jajc, so vrhunski nakladači. 

Dojel so, kako lahko iz že tako zgaranega folka izsisajo še več keša. “Dejmo jim rečt, da so lahko noro bogati in uspešni in da bodo živel od pasivnega prihodka. Pol nas bodo mel za bogove in bodo vse kupl od nas!” 

Tole ni zgodovinsko dokazano dejstvo. To je moje logično sklepanje, kako se je sploh rodil hustle trend. Kako smo zajadral v svet, kjer mora vsakdo nekdo bit in kjer se mora najprej navzven vidt, da mi pa že nismo eni navadni kmetavzi. 

Več kot imamo, več hočmo imet. Valda, temu se reče razvoj. In folk brez sanj je z eno nogo že v grobu. 

Ampak kje si potem ambicije, sanje in želja po boljšem lafu podajo roke s srcem? Ker srce ni hustle. O, ne!

Dejva na simpl razmislt …

#1

Hustle je problem, ker govori, da moraš garat kot vprežni vol, da boš enkrat lahko mal počival. Ampak, če ne boš počivu tut zdej, te pol enkrat ne bo več.

#2 

Kakršnokoli ustvarjanje, katerega primarni cilj je izključno in zgolj zaslužek, je problematično. Ker potem vsak dan s tankom zapelješ čez svoje srce. Šuške so zmeri samo posledica dela, ne pa vzrok zanj.

#3 

Hustle sanje so prazne, votle, nič ni tam notri. Nada, niente – kapiraš? Folk reče, da kao dela za svojo familijo. Jebote, familija te nč ne vidi! Al pa da dela za višje cilje – recimo, da bodo lahko odprli zavetišče. A veš kaj? Ne verjamem. Če si res tok želiš odpret zavetišče, najdeš način. Ja, pač ni vse “shiny & spotless & kot iz revije”, mogoče pa enkrat bo. Da bi opravičili svoje početje, najdemo za celo karjolo sfejkanih razlogov, zakaj kao to počnemo. V resnici pa bi si bilo treba samo priznat, da sami sebe ne slišimo.

#4 

Včasih dojameš, da si ves čas iskal napačno stvar, šele, ko jo najdeš. Pazi, da ne bo potem prepozno za tisto ta pravo stvar. 

Prva v vrsti sem, ki na ves glas tuli, da delo osvobaja duha. In da mora človek ustvarjat, nekaj počet. Pa da je fino, če imaš sanje, ki te zjutri brcnejo iz postelje. Ampak hustle … 

Ej, a veš kwa, ti hustle? BRUHAM V LOKU! Pobruham ves ta “hustle mentality”! 

Nekoč tudi dobesedno, ker si mi obračal želodec naokrog dan za dnem.

Zdej pa nehi hustlat. Bejži meditirat in vpraši svoje srce, kam si res želi it, kaj doživet in kaj ustvarjat. Boš že vedel/a, kdaj je čas, da resno poprimeš za ta pravo lopato in se lotiš dela. 

Sam greš!

Objamem,

Živa

Nastajanje vsebine lahko kadarkoli podpreš s prostovoljnim prispevkom preko linka spodaj. Sam greš je namreč plac za inspiracijo, ne pa reklamni oglasnik. In tak želim, da tudi ostane.

paypal.me/giaziva