Obnašamo se kot ta hudi zbiralci. Hrčkarji. Na kup vlečemo ideje, urnike pa si nabašemo, kot, da naslednjih 10 let ne bi bilo nobenega dne več na voljo za kafetkanje. V trgovini kupujemo kot sklerozneži, ki ne vedo, da imajo že itak 5 puloverjev v omari – ampak, ne, mi nujno rabmo še enga – ker ta je lepši in gre tok dobr k ta novim kavbojkam …
Ej, kje se vse to konča? Ko imaš premajhno stanovanje, ker si si tok krame navleku? Al pa, ko padeš dol in si sam še na pol živ od vseh opravkov? Mogoče, ko ti še en projekt pade v vodo, ker ga itak nikoli ne bi mogu spelat pri sedmih odprtih? Morda takrat, ko ti klikne, da si čist preveč keša zagonu za nepotrebne bedarije – in to samo zato, ker si pač imel nekaj sto eur več na trrju, kot običajno?
Spogledujem se z esencializmom. Ne, ne spogledujem se. Živim ga. Esencializem spi z mano v postelji.
Že zdavnaj sem ugotovila, da me moderno zbirateljstvo (všečkov, followerjev, projektov, poznanstev, stvari, … ) samo izčrpa. Že tako je moj možganski ram precej zaseden. In potem naj ga zafilam še z vsemi nepotrebnimi neumnostmi, al kaj? Ne hvala.
Šele, ko se rešiš vse krame – tako fizične, kot nepomembnih opravkov, pogovorov, razmišljanj – imaš v glavi sploh plac za malo prepiha.
Dej povej – a si že kdaj vidu kreativo sedeti na zaprašeni, zatohli podstrehi, polni starih, neuporabnih stvari iz pamtiveka? Ne, niti slučajno. Kreativa potrebuje prostor. “Dej mi mal placa, jebote!” se dere od daleč vsakič, ko bentiš, zakaj je od nikoder ni.
Če kdaj, potem bi bil zdaj že res skrajni čas, da naredimo čistko in razmislimo o bolj esencialističnem pristopu k lajfu. Ker drugače kmalu ne bo nobenega placa več za kreativno razmišljanje. Da o vplivu na mentalno zdravje na eni – in ekologijo na drugi strani sploh ne govorim.
Note to myself: Preden naslednjič rečeš “ja, ajde” še enemu povabilu k sodelovanju (sam še tole, ane?), šteki piškotov (moram jih probat!) ali kremci za v zbirko odprtih in na pol uporabljenih žavb na nabasani polici v kopalnici; se vprašaj – PA A RES RABŠ VSE TO?!
PS: kulske nasvete o esencializmu najdeš v knjigi “Essentialism”, Greg McKeown.
Sam greš!
Živa
Nastajanje vsebine lahko kadarkoli podpreš s prostovoljnim prispevkom preko linka spodaj. Sam greš je namreč plac za inspiracijo, ne pa reklamni oglasnik. In tak želim, da tudi ostane.